Na spletu je mnogo vodičev in popisov, ki vam lahko o Italiji povedo veliko, vam podajo pomembne informacije in tehnikalije. Eden izmed takšnih je na voljo tudi na strani Dopustek.
A v tem prispevku bodo popisane tiste najbolj osnovne stvari, ki se nas pri prihodu v novo državo tudi najhitreje dotaknejo - hrana, kava in vožnja.
Kaj je torej v Italiji v teh segmentih drugačnega? Kaj Slovenca tam presenti?
Hrana: pazite na uro!
Zagotovo je drugačna hrana. Ta zna biti precejšen šok predvsem za vse ostale regije izven Primorske (Primorci so namreč mediteranske hrane navajeni). Večina hrane je setavljenih na podlagi paradižnika, vina, začimb, testenin, sira in mesa. Za razliko od hrane, ki jo pozna večji del Slovenije je hrana precej lažja in manj mastna.
A to je le del novosti. Generalno (če ne greste na pico ali kakšnega izmed snackov) je kosilo v restavracijah v Italiji sestavljeno iz dveh (ali treh) hodov (primo in secondo piatto). Na voljo so predjedi, prvi krožnik je skorajda vedno sestavljen iz testenin, pri drugim pa je osnova meso ali riba. Če ne poznate vrste testenin, ki je napisana pri jedi, ki jo želite pojesti, ne skrbite. Zaupajte, da so Italijani izbrali pravo. Če kdo, potem to znajo oni.
Zajktrk za razliko od nemških krajev (seveda povsod obstajajo izjeme) bazira na sladkih jedeh ter pecivu, obvezna je kava, sok in sadje.
Največji šok pa tujec v Italiji doživi, ko si želi privoščiti kosilo ob 15.30. To je praktično nemogoče, saj je v Italiji še vedno v uporabi tradicionalni urnik za obroke (razen v zares ekstremno turističnih krajih). To v principu pomeni, da v vsaki restavraciji dobite kosilo med 12. in 14.30 uro. (s plus pol ure v nekaterih restavracijah). Enako se ponovi tudi pri večerji, saj je ta na voljo šele od 18.30 dalje. Kaj pa vmes? Če se vam zgodi, da v nek kraj pridete ravno vmes med obema časoma za obrok? Vedno imate možnost izbrati vrsto snackov (sendvič, tramezzino, kos pice …) ali hrano kupiti v trgovini. Prav zaradi tega vedno načrtuje kosilo v času za kosilo, saj vas drugače lahko presentijo zaprte kuhinje.
Kava: raje preberite seznam italijanskih kav
Hm, tudi pri kavi se dostikrat zgodi, da pride do nesporazumov. Italijani imajo namreč kavo zelo radi in ima pomembno mesto v njihovi kulturi, zato težko gredo iz svoje komfort cone. Že v principu naj povemo, da Italijani ne poznajo kave s smetano. Zato jo kar takoj odpišite iz vaših želja.
A ni problem samo kava s smetano, temveč tudi kava z mlekom. Ne bo vam prišlo prav, da si slovenski izraz prevedete v angleščino ali italijanščino, “coffee with milk” ali “caffe con latte” saj je za Italijane vsaka kava z mlekom. Zato vam priporočamo, da si pred vstopom v bar, gostilno ali počivališče na avtocesti, v izogib zmedi in nerazumevanju med vami in prodajalcem/natakarjem, preberete vrste italijanskih kav.
Dober seznam, ki vam pomaga še s postopkom, da naročite kavo kot pravi lokalci, je na voljo tukaj.
Vožnja
Načeloma vožnja na severu Italije in nekje do Rima ni problem. Morda je nadležno trobljenje in prerivanje, a pravi strah za svoje vozilo človek doživi šele, ko se zares približa Napoliju ali Bariju.
Vožnja po sredi med pasovoma na avtocesti, premikanje levo in desno brez žmigavca, prerivanje, izsiljevanje prednosti … Prvih nekaj ura vožnje na italijanskem jugu je precej adrenalinskih. A človek kaj hitro (morda traja dva dni) ugotovi, da gre pravzaprav za “urejeni kaos.” Obstajajo nenapisana pravila. Eno izmed takih se v Italijanščini glasi: “Non mollare mai.” Kar bi lahko v tem kontekstu prevedli kot: Ne popuščaj.
Italijani, še posebej tisti na jugu, imajo občutek, kdaj nekdo iz strahu pred karambolom ali nesrečo popusti na pedalu za gas. Če bodo oklevanje začutili tudi pri vas, vam garantiramo, da vam bodo tudi zares izsili prednost.
A še enkrat brez strahu. Garantiramo vam, da boste po dveh dneh začeli v vožnji uživati.
Vinjet ni, cestnino se plačuje sproti
V Sloveniji smo se na avtocestne vinjete, kar že dobro navadili. V Italiji jih ne poznajo, zato je potrebno cestnino plačevati ob vsakem izstopu iz avtoceste. Plačate torej, toliko kot vozite. Predvsem pa pazite, da ne izgubite listka :)
Dobra novica je, da so za razliko od nas vse hitre ceste brezplačne. Zato si pred vsakim vašim obiskom Italije splača pogledati, kam greste in če je mogoče, do tistega kraja prispeti brez uporabe avtoceste, ali pa vsaj en del voziti po različnih obvoznicah in hitrih cestah.
Še ena izmed zanimivih stvari, ki se vam mogoče zgodijo na italijanskih avtocestah pa je čas, ko je avtocesta zaprta zaradi nesreče. Predvsem na jugu Italije so vozniki na to dobro pipravljeni, s seboj vozijo tudi žare, ki jih zakurijo kar sredi zaprte avtoceste. Če boste imeli srečo, vam kakšen izmed vaših čakajočih sotrpinov lahko ponudi dobro pečeno meso :)
Kommentare